O pasmi Tibetanski terier
Kratka zgodovina izvora
Tibetanski terier je pasma, ki kot pravi že ime prihaja iz Tibeta. Stara je več kot 2000 let in so te pse vzrejali Tibetanski menihi.
V začetkih prejšnjega stoletja (1922) je prvega Tibetanskega terierja pripeljala iz Indije dr. Greig na Škotsko kjer je leta 1924 imela prvo leglo. Dr. Greig je 12 let službovala v Indiji in v tem času pripeljala kar nekaj Tibetanskih terierjev na škotsko, ki so bil osnova za Lamleh linijo in razvoj Tibetanskih terierjev na zahodu.
Po letu 1950 se je prav tako v Angliji z vzrejo Tibetanskih terierjev začel ukvarjati J.Downey, ki je do psičke prišel po naključju in je bila neznanega izvora. To pa je bil začetek linije Luneville.
Lamleh in Luneville
Razlika med prvimi in drugimi je torej v izvoru, odraščanju, dlaki, značaju in zdravju.
Izvor že poznamo … Pomembno je to, da je dr. Greig svoje Tibetanske terierje vzrejala in razstavljala z ljubeznijo in razumevanjem do te pasme in da je njeno znanje temeljilo na izkušnjah ter poznavanju originalnih psov iz Tibeta. Na drugi stani pa imamo Downey-a, ki je pravzaprav vzrejal svoje pse (katerih izvor – Troyan Kynos – je neznan), preprosto povedano, za razstave…
LAMLEH TT-ji odraščajo veliko počasneje, tam nekje do tretjega-četrtega leta starosti. Prav isto se dogaja z njihovo dlako, ki je tudi sicer drugačne kvalitete – ima več podlanke in je običajno mehkejša. Značaj LAMLEH TT-ja ni terierski, medtem, ko se le-tega lahko najde pri LUNEVILLE TT-ju (»čas« je namreč pokazal, da je Troyan Kynos bil terier). Veliko LUNEVILLE psov je bilo netipičnega gibanja in glav, ozke konstitucije, predolgih ali prekratkih nog…, zato so kasneje začeli pariti s samci LAMLEH linije, tako, da danes težko govorimo o čisti LUNEVILLE liniji.
Sam naziv terier, pa nima nobene skupne značilnosti z terierji.
Življenje s Tibetanskim terierjem
Tibetanski terierji so posebneži. Pravzaprav jih je zelo težko primerjati s katero koli drugo pasmo….razen v tem da je pes (!?)…….
Pravilo št. ena: NIKOLI ne kaznuj Tibetanskega terierja - ne fizično in ne »po krivici«! Najlažje in najlepše Tibetanskega terierja nečesa naučimo z igro, prigovarjanjem in
prepričevanjem, saj ima izreden posluh za ton glasu. VEDNO se splača graditi na zaupanju in sodelovanju med obema.
Nekaj pa si velja zapomniti. Tibetanski terier je majhen kuža z velikim značajem in enkrat NE pomeni vedno NE .
Kajti če mali kosmatinec prevzame pobudo, da bo on vodja »kardela«, so lahko posledice dokaj zoprne. Zato torej, že mladičku dajemo jasna, prijazna ter dosledna navodila in mu s tem povemo, kaj od njega pričakujemo. Na tak način ne bomo imeli z njim nikoli problemov.
Da bi lažje razumeli vedenje Tibetanskega terierja v različnih situacijah….
- Dognano je, da imata Tibetanski terier in Pulli (madžarski ovčar, ki je poznan kot eden najbolj iteligentnih psov) skupnega prednika.
- So eni najboljših čuvajev med psi na svetu.
- Vedno so živeli v krogu družine
- Tibetanski terierji niso bili samo družabniki, pač pa so se skozi stoletja učili kako preživeti….
Je pa družabnost lastnost, v kateri Tibetanski terierji blestijo! Tibetanski terier je kuža, ki si želi biti z nami. Naš dom je njegov grad in vedno želi vedeti kaj in zakaj nekaj počnemo. Doma, v družini sodeluje tako, da se ga sploh ne opazi. Tiho in mirno leži ter opazuje dogajanja po stanovanju. Pri njem se ne najde nobenega cviljenja, poskakovanja ali vlečenja za rokave in hlače. Obiske vedno »najavi«, vendar se lajanje kaj kmalu spremeni v miganje z repkom, če gre za znance. V primeru neznancev pa običajno lajanje zamenja z opazovanjem iz varne razdalje.
Do ljudi so Tibetanski terierji neagresivni.
Prav tako niso kužki, ki bi »spravljali ob živce«
sosede, saj nikoli ne lajajo v nedogled in brez vzroka.
Zelo radi se igrajo z žogico, vendar je potrebno imeti dve, ker tisto prvo nosijo in je ne prinašajo nazaj, se podijo za ptički in najbrž ugotavljajo kdo je hitrejši.
Ker imajo močan občutek pripadnosti k družini in nimajo razvitega lovskega nagona, da bi kam odtavali skoraj popolnoma odveč. Vendar pa jih je potrebno že kot mladičke naučiti, da nam sami sledijo in so sami pozorni na naše gibanje. Zelo narobe je, če jih neprestano kličemo, še slabše postane, če jih lovimo. V mestu pa je povodec obvezen. Radovednost in hitrost Tibetanskega terierja je velika, pa če je kuža še tako izšolan in poslušen, ga lahko na drugi strani ceste kaj premami……
Otroci v družini in tudi tuji so za Tibetanskega terierja »človeški mladiči«. Z njimi se zelo rad igra in pri njih prenese marsikaj, vendar pa ima vse svojo mejo, zato je potrebno njihovo igro nadzorovati -predvsem zaradi idej, ki se lahko rodijo v glavah naših človeških malčkov.
Prav tako se Tibetanski terierji radi igrajo in tekajo z drugimi psi. Kar se tiče odnosov med istima spoloma (psica –psica in pes -pes ), pa velja kot za druge pse – včasih gre skupaj, včasih pač ne.
V enaki meri kot naš dom, ljubi Tibetanski terier naš avto. Obožuje potovanja in zaradi tega, njegove velikosti ter prilagodljivosti gre lahko z nami pravzaprav skoraj povsod.
Tibetanski terier je kuža s katerim se lahko zabavamo in uživamo na različne načine.
Je enkraten sopotnik na planinskih in gorskih poteh, seveda pa je za take podvige pomembna kondicija in tako kot skrbimo za svojo, je potrebno tudi za njegovo. Je kuža, ki se z veseljem uči poslušnosti in zaradi svoje gibčnosti in sodelovanja je agility zanj in za njegovega človeka lahko čudovita igra. Lahko pa se s Tibetanskim terierjem samo sprehaja, igra z žogico, gre na travnik (proč od ceste), kjer se ves navdušen svobodno zapodi po naravi,…….in še marsikaj.
Koliko "Dela" je z njimi?
Tibetanski terier so ob pravilni negi, prehrani zadostnem gibanju in ljubezni psi, ki dolgo živijo - tudi do16 let in več.Tibetanski terier je izredno čist kuža. Naj se gre za brisanje tačk po deževne sprehodu ali pa za opravljanje nujnih potreb. Oboje že kot mladiček (ob pravilni vzgoji) hitro razume.
Ob gonitvi psičke (če je ne spremljamo pazljivo), se sploh ne opazi, da se kaj dogaja, saj krvavih madežev skoraj ni, če pa že so, le-te sama hitro »pospravi«.
In ne navsezadnje je tukaj še dolga dlaka, ki je po stanovanju skoraj ni najti. Krovna dlaka pravzaprav ne izpada, podlanka pa se nabira ob korenu krovne dlake in jo odstranimo s krtačenjem oz., če psa ne krtačimo - se zavozla.
Tibetanskega terierja se kopa približno vsake tri tedne. Odvisno od zrelosti in barve dlake in pač od tega »kje je kuža hodil«.
Mladička je potrebno krtačiti čimbolj pogosto, vendar ne zaradi same dlake, pač pa, da se navadi na to »nadlogo«, ki pa lahko za zanj in za njegovega lastnika postane in pomeni čudovite sproščujoče trenutke.
Ker gre dlaka v času odraščanja skozi različne faze rasti, je potrebno v tem obdobju kužka pogosteje krtačiti, včasih tudi vsak dan. Kasneje, ko pa postane dlaka bolj zrela oz. zrela, psa dobro pre krtačimo in prečešemo enkrat na teden.
Sicer pa je dlaka Tibetanskih terierjev v nasprotju z nekaterimi drugimi dolgodlakimi psi, nezahtevna. Ni je potrebno zavijati v papirčke in kuža se lahko podi po travnikih, lužah, blatu, snegu, plava v reki ali morju…….četudi gre za razstavnega psa.
Dlaka Tibetanskega terierja v nasprotju z drugimi pasmami nima značilnega pasjega vonja.
Za zajedavce, zunanje kot tudi za notranje, je najboljše upoštevati pravilo – »bolje je preprečiti kot zdraviti«. Zato je potrebno kužka pravočasno zaščititi pred njimi.
Z rednim čiščenjem zob se izognemo zobnemu kamnu. Pri tem so nam lahko v pomoč tudi kosti (ki jih kuža gloda, ne pa spravlja v trebušček), s katerimi si tudi sam »očisti« zobe.
Tibetanski terierji pojedo zelo malo. Vendar tudi za njih velja, da je najboljša tista hrana, ki jo pripravijo strokovnjaki in jo lahko kupimo v specializiranih trgovinah, nikakor pa ostanki od človeških kosil. TT-ji imajo zelo radi sadje – banane, jabolka, ananas….tudi zelenjavo-korenje, kolerabo, zelje in tukaj lahko naredimo izjemo, in kužku ponudimo slasten priboljšek.
Alergije na hrano, šampone….so zelo redke. So pa Tibetanski terierji radi alergični na pike bolh, zato moramo paziti, da jih ne dobijo oz. hitro ukrepati, če se že pojavijo.
SI ŽELITE TUDI VI LJUBKEGA LKUŽKA?
KONTAKTIRAJTE NAS
PSARNA »NYI SHAR«
Sindi Pajk,
Derčeva ulica 17a,
1000 Ljubljana, Slovenija
+386 31 633 377
sindi.pajk@gmail.com